2Sa 19 | SloKJV | STEP | To je bilo povedano Joábu: „Glej, kralj joka in žaluje za Absalomom.“

2 Samuel 19

19. Poglavje

1 To je bilo povedano Joábu: „Glej, kralj joka in žaluje za Absalomom.“ 2 Zmaga ^{▼▼Zmaga: hebr. Rešitev duše ali osvoboditev.} tega dne je bila obrnjena v žalovanje vsemu ljudstvu, kajti ljudstvo je tisti dan slišalo govoriti, kako je bil kralj užaloščen zaradi svojega sina. 3 Ljudstvo se je tisti dan skrivoma spravilo v mesto, kakor se ljudstvo, ki je osramočeno, odplazi, ko v boju zbeži. 4 Toda kralj je pokril svoj obraz in kralj je jokal z močnim glasom: „Oh moj sin Absalom, oh Absalom, moj sin, moj sin!“ 5 Joáb je prišel v hišo h kralju in rekel: „Ta dan si osramotil obraze vseh svojih služabnikov, ki so ta dan rešili tvoje življenje in življenja tvojih sinov in tvojih hčera in življenja tvojih soprog in življenja tvojih priležnic, 6 in ^{▼▼in: hebr. s tem, itd.} da ti ljubiš svoje sovražnike in sovražiš svoje prijatelje. Kajti ta dan si oznanil, da se ^{▼▼se…: hebr. princi služabnikov niso k tebi.} ne oziraš niti na prince niti na služabnike, kajti ta dan zaznavam, da če bi Absalom živel in bi ta dan mi vsi umrli, potem bi ti to dobro ugajalo. 7 Zdaj torej vstani, pojdi naprej in tolažilno ^{▼▼tolažilno…: hebr. govori na srca svojih služabnikov.} govori svojim služabnikom, kajti prisegam pri Gospodu, če ne greš naprej, to noč nobeden ne bo ostal s teboj in da ti bo huje kakor vse zlo, ki te je zadelo od tvoje mladosti do sedaj.“ 8 Potem je kralj vstal in se usedel pri velikih vratih. In vsemu ljudstvu so povedali, rekoč: „Glejte, kralj sedi pri velikih vratih.“ Vse ljudstvo je prišlo pred kralja, kajti Izrael je zbežal vsak mož k svojemu šotoru.

9 Vse ljudstvo je bilo nesložno po vseh Izraelovih rodovih, rekoč: „Kralj nas je rešil iz roke naših sovražnikov in nas osvobodil iz roke Filistejcev; sedaj pa je zaradi Absaloma pobegnil iz dežele. 10 Absalom, katerega smo mazilili nad nami, je mrtev v bitki. Zdaj torej zakaj ne ^{▼▼ne…: hebr. ste tiho.} spregovorimo besedo o privedbi kralja nazaj?“

11 Kralj David je poslal k duhovnikoma Cadóku in Abjatárju, rekoč: „Govorita Judovim starešinam, rekoč: ‚Zakaj ste zadnji, da bi privedli kralja nazaj v njegovo hišo, glede na to, da je govor vsega Izraela prišel do kralja, celó k njegovi hiši. 12 Vi ste moji bratje, vi ste moje kosti in moje meso. Zakaj ste potem zadnji, da kralja pripeljete nazaj?‘ 13 In Amasáju ste rekli: ‚Ali nisi ti od moje kosti in od mojega mesa? Bog naj mi tako stori in še več, če ne boš nenehno pred menoj poveljnik vojske na Joábovem položaju.‘“ 14 In nagnil je srce vseh Judovih mož, celo kakor srce enega človeka, tako da so kralju poslali to besedo: „Vrni se ti in vsi tvoji služabniki.“ 15 Tako se je kralj vrnil in prišel k Jordanu. In Juda je prišel v Gilgál, da gre, da sreča kralja, da spremi kralja čez Jordan.

16 In Šimí, ^f Gerájev sin, Benjaminovec, ki je bil iz Bahuríma, je pohitel in prišel dol z Judovimi možmi, da sreča kralja Davida. 17 Tam je bilo z njim tisoč mož iz Benjamina in Cibá, ^g služabnik Savlove hiše in njegovih petnajst sinov in dvajset služabnikov z njim in pred kraljem so šli čez Jordan. 18 Tam je šla čez rečna ladja, da prenese čez kraljevo družino in da stori, kar ^{▼▼kar…: hebr. dobro v njegovih očeh.} se mu je zdelo dobro. Gerájev sin Šimí pa je padel dol pred kraljem, ko je ta hotel iti čez Jordan 19 in kralju rekel: „Naj moj gospod krivičnosti ne pripiše meni niti se ne spominjaj tega, kar je tvoj služabnik sprevrženo storil tistega dne, ko je moj gospod kralj ⁱ odšel iz Jeruzalema, da bi si to kralj vzel k svojemu srcu. 20 Kajti tvoj služabnik ve, da sem grešil. Glej, zato sem ta dan prvi prišel iz vse Jožefove hiše, da grem dol, da srečam mojega gospoda kralja.“ 21 Toda Cerújin sin Abišáj je odgovoril in rekel: „Ali ne bo Šimí usmrčen zaradi tega, ker je preklinjal Gospodovega maziljenca?“ 22 David pa je rekel: „Kaj imam z vama, vidva, Cerújina sinova, da bi mi bila ta dan nasprotnika? Ali naj bo ta dan kdorkoli usmrčen v Izraelu? Kajti ali ne vem, da sem ta dan kralj nad Izraelom?“ 23 Zato je kralj rekel Šimíju: „Ne boš umrl.“ In kralj mu je prisegel.

24 Savlov sin Mefibóšet je prišel dol, da sreča kralja in niti ni obul svojih stopal, niti ni postrigel svoje brade, niti ni umil svojih oblačil od dneva, ko je kralj odpotoval, do dneva, ko je ponovno prišel v miru. 25 Pripetilo se je, ko je prišel v Jeruzalem, da sreča kralja, da mu je kralj rekel: „Zakaj nisi šel z menoj, Mefibóšet?“ 26 Ta je odgovoril: „Moj gospod, oh kralj, moj služabnik me je zavedel, kajti tvoj služabnik je rekel: ‚Osedlal si bom osla, da bom lahko jahal na njem in šel h kralju, ker je tvoj služabnik hrom.‘ 27 In ta ^j je obrekoval tvojega služabnika mojemu gospodu kralju, toda moj gospod kralj je kakor angel od Boga. Stôri torej kar je dobro v tvojih očeh. 28 Kajti vsi iz hiše mojega očeta so bili le kot mrtvi ^{▼▼mrtvi…: hebr. možje smrti.} možje pred mojim gospodom kraljem, vendar si svojega služabnika postavil med tiste, ki so jedli pri tvoji lastni mizi. Kakšno pravico imam torej, da še kakorkoli kličem h kralju?“ 29 Kralj mu je rekel: „Zakaj še govoriš o svojih zadevah? Rekel sem: ‚Ti in Cibá si razdelita deželo.‘“ 30 Mefibóšet je rekel kralju: „Da, naj vzame vse, ker se je moj gospod kralj v miru vrnil v svojo lastno hišo.“

31 Gileádec Barziláj je prišel dol iz Roglíma in s kraljem odšel čez Jordan, da ga spremi čez Jordan. 32 Torej Barziláj je bil zelo ostarel mož, star celó osemdeset let. Kralju je priskrbel ^l oskrbo, medtem ko je ta ležal pri Mahanájimu, kajti bil je zelo izjemen človek. 33 Kralj je rekel Barziláju: „Z menoj pridi čez in hranil te bom v Jeruzalemu.“ 34 Barziláj pa je kralju rekel: „Doklej ^{▼▼Doklej…: hebr. Koliko dni so leta mojega življenja.} bom še živel, da bi s kraljem šel gor v Jeruzalem? 35 Ta dan sem star osemdeset let in ali lahko razločim med dobrim in zlom? Ali lahko tvoj služabnik okuša, kar jem ali kar pijem? Ali še lahko slišim glas prepevajočih mož in prepevajočih žensk? Zakaj bi bil torej tvoj služabnik še breme mojemu gospodu kralju? 36 Tvoj služabnik bo s kraljem šel krajšo pot čez Jordan. Zakaj bi me kralj poplačal s takšno nagrado? 37 Naj se tvoj služabnik, prosim te, obrne nazaj, da lahko umrem v svojem lastnem mestu in pokopan bom poleg groba svojega očeta in svoje matere. Toda poglej svojega služabnika Kimháma. Naj gre on preko z mojim gospodom kraljem in stôri mu, kakor se ti zdi dobro.“ 38 Kralj je odgovoril: „Kimhám bo z menoj šel preko in storil mu bom to, kar se ti zdi dobro in karkoli boš zahteval ^{▼▼zahteval: hebr. izbral.} od mene, to bom storil zate.“ 39 Vse ljudstvo je šlo čez Jordan. In ko je kralj prišel čez, je kralj poljubil Barzilája in ga blagoslovil, in ta se je vrnil na svoj lasten kraj.

40 Potem je kralj odšel naprej h Gilgálu in Kimhám ^{▼▼Kimhám: hebr. Kimhán.} je z njim odšel naprej in vse Judovo ljudstvo je spremilo kralja in tudi polovica Izraelovega ljudstva.

41 Glej, vsi Izraelovi možje so prišli h kralju in kralju rekli: „Zakaj so te naši bratje, Judovi možje, ukradli in privedli kralja, njegovo družino in vse Davidove može z njim, čez Jordan?“ 42 In vsi možje iz Juda so odgovorili Izraelovim možem: „Ker nam je kralj bližnji sorodnik. Zakaj ste potem jezni zaradi te zadeve? Ali smo sploh jedli na kraljeve stroške? Ali nam je dal kakršnokoli darilo?“ 43 Izraelovi možje so odgovorili Judovim možem in rekli: „V kralju imamo deset delov in mi imamo več pravice do Davida kakor vi. Čemu nas potem prezirate, ^{▼▼prezirate…: hebr. jemljete na lahko.} da naš nasvet ne bi bil prvi v tem, da smo privedli našega kralja nazaj?“ In besede mož iz Juda so bile trše kakor besede mož iz Izraela.